"V današnji oddaji Podjetniški utrip boste izvedeli nekaj osnovnih pravil o pripravi spletnih strani in nastopih podjetij na internetu. Pogovarjali se bomo tudi o slovenskih izkušnjah s spletnimi trgovinami in predvsem o nezaupanju, ki ga imamo Slovenci do plačevanja s kreditnimi karticami preko interneta.

Naš tokratni sogovornik je Robert Rolih, ustanovitelj podjetja Uspeh. Njegovi strokovnjaki podjetjem svetujejo, kako učinkovito nastopiti na internetu. Med drugimi so npr. pripravili marketinško strategijo za zelo uspešno internetno trgovino Superge.si. Robert Rolih je sicer tudi stalni sodelavec revije Podjetnik. Lep pozdrav."

"Kot pri vseh marketinških orodjih mora podjetje tudi na internetu početi prvič prave stvari in drugič jih mora početi pravilno. Da bi te cilje zasledovalo, si mora postaviti tri vprašanja.

Prvo vprašanje je, kaj bomo sploh na internetu počeli - torej kakšne cilje, kakšno strategijo si bomo zastavili. Recimo: podjetje lahko na internetu pridobiva podatke o potencialnih kupcih, s katerimi lahko potem komunicira po drugih kanalih; lahko si internet vzame kot medij za grajenje dolgoročnih odnosov s kupci; lahko si internet predstavijo kot medij za informiranje o novih ponudbah, za informiranje o različnih akcijah, posebnih ugodnostih, ki jih imajo za svoje kupce, itd. Lahko si postavijo cilj, da bi en izdelek zelo dobro predstavili in ga poskušali kar neposredno prodati, itd. Torej obstajajo različni cilji, ki si jih lahko podjetje postavi.

Drugo vprašanje, ki si ga mora podjetje postaviti je, kako bodo te cilje zasledovali, kako bodo izvedli celotno postavitev spletne strani. Primer: grajenje dolgoročnih odnosov s kupci. Kako podjetje lahko zasleduje ta cilj? Npr. lahko si zastavi, da bo izdajalo publikacijo v elektronski obliki, kjer bo kupcem dalo neke nasvete, jim sporočalo novosti itn. in bo v stiku z njimi na redni mesečni osnovi - torej vsak mesec jim bo poslalo nov izvod e-publikacije in s tem bodo v stalnem stiku s svojimi strankami.

Tretje vprašanje, ki si ga mora podjetje postaviti pa je, kako vemo, da smo cilje sploh dosegli. Tukaj se pojavi problem, da podjetja ne znajo meriti učinkovitosti svoje spletne strani. Mogoče znajo narediti dobro prvo točko, strategijo in cilje si znajo postaviti, zalomi se pri izvedbi. Ponavadi dajo narediti internet stran podjetju, ki se ukvarja s programiranjem ali pa z grafičnim oblikovanjem. To pomeni, da ljudje, ki delajo internet strani, nimajo znanj s področja psihologije, s področja uporabnosti spletne strani, s področja marketinga. Spletne strani niso učinkovite ker nimajo orodij, da bi sploh dosegale določene cilje. Zaradi tega podjetja niti ne merijo učinkovitosti spletnih strani, kar je seveda tudi slabo, ker potem niti ne vejo ali so uspešna ali ne."

"Veste, ko je bila moja babica še živa in je hodila v trgovino, je kupovala najdražje izdelke. Rekla je, da so najdražji izdelki gotovo kvalitetni in da ji bodo gotovo bolj koristili kot tisti poceni. Žal pa ta pristop na internetnih straneh pri nas ne velja. To pa zato, ker vam bodo podjetja ponudila npr. paketne izdelave spletnih strani za dvajset tisoč tolarjev in ene "hude" projekte, ki bodo morda vredni več milijonov tolarjev. Ampak cena bo tu odvisna od zahtevnosti projekta in od grafične podobe.

In to je napačen pristop. Ker tisto, kar podjetjem prinaša koristi, niso grafične podobe in niso tehnične izvedbe, ampak so strategije in koncepti. Napačno je pojmovanje, da bi morale biti tehnično zahtevne in grafično bogate strani dražje. Kar sploh ni res. Najprej se moramo vprašati ali nam bo spletna stran sploh koristila. Torej internetna stran je investicija, ki se mora povrniti. In ponavadi se investicije v grafično bogate spletne strani, ki se dolgo časa nalagajo in so neprijazne do uporabnika ne povrnejo. Cene so torej zelo različne in najprej mora podjetje ugotoviti ali jim bo ponudba pomagala doseči želene in zastavljene cilje."

"Tukaj gre predvsem za neposredno prodajo preko interneta in mogoče tudi za vključevanje plačevanja s kreditnimi karticami. Glavna razlika je predvsem pri pristopu. Torej ali hoče podjetje neposredno prodati svoje izdelke ali hoče preko interneta ponuditi samo podporo prodaji.

Pri e-trgovinah je tako kot pri navadnih trgovinah. Če greste v center Ljubljane ali Maribora boste našli dobre, uspešne, torej dobičkonosne trgovine in tudi tiste, ki so na robu propada. Kaj so torej značilnosti uspešnih e-trgovin? Lahko bi rekli, da so zelo podobne, kot pri navadnih trgovinah. Trgovina mora imeti prijazne prodajalce, dobre izdelke, primerne cene, vedeti morajo kaj prodajajo in morajo biti jasno pozicionirani. Imeti morajo tudi dobre odnose s kupci, dobre trgovine zajemajo podatke o svojih kupcih in z njimi komunicirajo po telefonu ali s pismi.

Podobno je tudi pri internetu. Ne morete imeti e-trgovine, ki bo samo predstavila te izdelke, temveč morate imeti "prijazne prodajalce", morate imeti dobro prodajno podporo, npr. po telefonu, pomoč za uporabnike, s kupci morate komunicirati tudi po nakupu - vse to je tisto, kar manjka na našem trgu."

"Mogoče bi pri tem povedal nekaj večjih napak, ki se pojavijo na spletnih straneh.

Prva napaka je ta, da internet strani niso osredotočene na kupca, preveč so osredotočene na samo podjetje in imam občutek, da si podjetja gradijo spomenike na internetu. Kupci pa so zanemarjeni. To je videti pri kakšnih Flash animacijah, ki se pojavijo na prvih straneh, razni filmčki, ki se nalagajo celo večnost. Podjetja se ne zavedajo, da kupci ne pridejo na internet stran po to, temveč pridejo po določene informacije, katere hočejo hitro in enostavni obliki. Prva velika napaka je torej v teh uporabniku neprilagojenih straneh.

Druga težava so slabo napisana besedila. Podjetja ne znajo napisati dobrih besedil za stran. So preveč tehnična in ne znajo poudariti koristi za obiskovalca, ne znajo predstavit izdelkov na enostaven in prijazen način. Ponavadi ta besedila pišejo tehniki, pisati bi jih morali strokovnjaki s področja direktnega marketinga, psihologije.

In še ena velika napaka je, da ni uporabe marketinga z e-pošto. Tukaj ne mislim na nedovoljeno pošiljanje pošte (spam), ampak pridobitev dovoljenja potencialnih kupcev, da jim lahko pošiljamo sporočila in nato uporabo tega medija za sporočanje informacij ali ponudb kupcem."