V tej številki:

Uvodnik: Večerja z Brianom
Tracyjem
Lep pozdrav!
Večerja z eno od največjih poslovnih avtoritet
na svetu je zelo zanimivo doživetje, ki ga zlepa ne pozabiš.
Poleg tega, da smo vsi ostali brez sladice (Brian pravi, da
je to kratkotrajni užitek, ki ima dolgoročne posledice na
tvojo težo), sem dobil nekaj izjemnih poslovnih nasvetov.
Eden od najbolj enostavnih je bil "Go
where the money is" ali pa naše "Pojdi tja, kjer
je denar". Saj ne da bi bil Brian tako zelo usmerjen
na denar. Gre le za koncept, ki ga mora zasledovati vsako
podjetje, ki hoče biti uspešno.
V tokratni številki imam za vas zgodbo,
ki vam bo to na zanimiv način pokazala. Prepričan sem, da
se boste ob branju vsaj malo nasmejali.
Vtisi po seminarju Doseganje poslovne uspešnosti
v 21. stoletju
Poslovni dogodek leta - seminar Briana Tracyja
v Ljubljani je bil izjemno doživetje. V razprodani dvorani
je Brian navdušil več kot 400 predsednikov uprav, direktorjev
in managerjev.
Brian je navdušil tudi mene. Čeprav sem
že prej prebral praktično vse njegove knjige in poslušal nekaj
njegovih avdio programov, moram reči, da je seminar posebno
doživetje, ki ti da nekaj, česar ti ne more dati nobena knjiga.
Brian je preprosto izjemen. Snov poda na
takšen način, da začneš pri sebi uveljavljati nekatere principe,
ki jih redno izvajajo najboljši vodje na svetu. Mogoče nekatere
(ali tudi večino) teh principov že poznaš. Toda Brian ima
edinstveno sposobnost, da jih predstavi na takšen način, da
jih potem dejansko začneš izvajati. In to je neprecenljivo
za vsakega vodjo.
Želim vam uspešno vodenje v 21. stoletju,
Robert
Rolih, urednik

Marketinška farsa: matematika
za telebane
Po Sloveniji razsaja zanimiv virus, ki se
mu reče registracija domen pod .si. Virus spremljam že od
trenutka, ko je Arnes prvič objavil spremembe pri registraciji
domen. In vsak dan je virus postajal zanimivejši. Na trenutke
celo smešen.
Če ste zadnje dni spremljali novice, potem
ste slišali približno naslednje podatke:
- Trenutno je v Sloveniji registriranih
24.300 domen, ki jih bodo organizacije po novem morale registrirati
pri t.i. registrarjih in jih tudi plačati.
- Arnes od registrarjev zahteva 4.000 SIT
+ DDV letno za vsako registrirano domeno.
- Registrarji zaračunavajo strankam večinoma
5.000 SIT + DDV letno za to storitev. To pomeni, da ima
registrar od vsake registracije domene okroglih 1.000 SIT
+ DDV razlike v ceni.
- Registrarjev se je nabralo že skoraj
100.
Pa naredimo skupaj nekaj računov:
Če bi vsako podjetje ali organizacija, ki
trenutno ima registrirano domeno pod .si, to domeno tudi podaljšalo,
bi dobili skupaj cca. 25.000 domen. To se seveda ne bo zgodilo,
saj mnogo malih podjetnikov z nekoristnimi stranmi ne bo podaljšalo
registracije. Toda vzemimo svetel scenarij, da bodo nekatera
podjetja registrirala tudi 10 ali celo 20 domen. Tako se bo
zelo optimistično rečeno skupaj nabralo kakšnih 50.000 domen.
Registrarjev je trenutno cca. 100. To pomeni,
da bo v povprečju vsak registrar od tega pridobil 500
domen. Če to pretvorimo v denarno vrednost je to 500.000 SIT
+ DDV prihodkov na letni ravni.
Če pri tem upoštevamo še Paretovo pravilo
80/20 postanejo te številke še bolj zanimive. 20% registrarjev
si bo torej razdelilo 40.000 domen, 80% pa le 10.000.
Kaj to pomeni v denarnih vrednostih?
Čisto enostavno:
- 20 registrarjev si bo razdelilo 40 mio
SIT, kar znese povprečno 2.000.000 SIT + DDV letno na vsakega.
- 80 registrarjev si bo razdelilo 10 mio
SIT, kar znese povprečno 125.000 SIT + DDV letno na vsakega.
Zakaj torej takšen naval podjetij, da postanejo
registrarji? Iskreno povedano ne vem. Če upoštevaš še stroške
podpore strankam, fakturiranja in podobno, ugotoviš, da bo
pretežni del registrarjev opravljal to storitev z veliko izgubo.
Drugače povedano: uvajanje te storitve v poslovanje podjetja
je neracionalno početje. Čas, ki ga zaposleni porabijo za
vzpostavljanje in izvajanje storitve bi bolje namenili npr.
pripravi limonade za prihajajoče vroče poletje.
Če bi podjetja, ki so postala registrarji,
pred tem zmnožila nekaj številk, bi hitro ugotovila, kako
"privlačen" je ta posel. In verjetno jih 80% ne
bi nikoli šlo vanj. Kljub temu, da Arnes pravi, da bo v prihodnje
znižal svojo letno vzdrževalnino (če pomnožite npr. prejšnje
zneske z dva ali tri je slika še vedno enako črna).
Dejstvo namreč je, da bo ta posel dobičkonosen
le v dveh primerih:
- Če postaneš eden od dveh ali treh vodilnih
na trgu pri registraciji.
- Če prodajaš domene brez provizije ali
celo brezplačno, si tako ustvariš veliko bazo strank in
služiš na dodatni prodaji tem strankam, ki jih pridobiš
(kar je lahko vprašljivo za večino registrarjev, saj ponujajo
več ali manj enake dodatne storitve).
Preden začnete ponujati novo storitev, torej
naredite nekaj računov. Včasih se na prvi pogled dober posel
lahko hitro spremeni v potrato časa in denarja. To bo verjetno
90% registrarjev ugotovilo v roku nekaj mesecev. Lahko pa
bi že prej (in pri tem prihranili veliko časa in denarja),
če bi se nekoliko pozabavali s kalkulatorjem.
Več informacij o registraciji domen pod
.si lahko dobite na Arnesovi
strani.
Pa naj vas donosen posel ne pritegne, da
bi to postali registrar še sami.
Matematika pri direktnem marketingu
Podobna slika, kot pri poslovnih priložnostih
se pojavi tudi pri direktnem marketingu. Tudi na tem področju
je matematika zelo pomembna. Če se sami ukvarjate z direktnim
marketingom, se lepo zahvalite svoji srednješolski učiteljici
matematike za vse naporne ure, ki ste jih presedeli v njenem
razredu.
Mnogokrat me zaposleni v marketingu vprašajo:
"Kakšen odstotek odziva pri prodajnih pismih je dober?".
Edini pravilen odgovor je, da si izračunaš
točko preloma. Žal pa tega skorajda nihče ne počne.
Je pa stvar zelo enostavna in jo obvlada
vsak osnovnošolec.
Poglejmo poenostavljen primer:
Imate produkt (npr. programski paket), ki
stane 80.000 SIT. Od tega je 30.000 SIT stroškov njegove produkcije
in pošiljanja stranki. Razlika v ceni je torej 50.000 SIT.
Če imate npr. akcijo z direktno pošto, kjer
vas celotni stroški priprave, tiska in poštnine enega kosa
stanejo 100 SIT, potem morate biti odziv na vašo akcijo najmanj
0,2%, da se vam le-ta splača.
Kako sem prišel do te številke?
Preprosto - strošek enega pisma sem delil
z razliko v ceni. 100/50.000=0,002 kar je lepše povedano 0,2%.
Naj povem drugače. Če pošljete 10.000 pisem
po ceni 100 SIT vas vse skupaj stane 1 mio SIT. Za to, da
pokrijete ta strošek, morate prodati najmanj 20 produktov
z razliko v ceni 50.000 SIT.
Če jih prodate manj, imate izgubo, če jih
prodate več, imate od akcije dobiček.
Enostavno, ne. Zato me še toliko bolj preseneča,
da si takšen izračun pred izvajanjem akcij naredi le malo
zaposlenih v marketingu.
Kako imeti zelo učinkovit marketing kljub
temu, da izvajate akcije, ki ne dosežejo točke preloma?
Prej sem podal primer, da lahko registrar
domen pod .si zasluži tudi s tem, da "prodaja" domene
brezplačno. Seveda če je sposoben strankam, ki jih na ta način
pridobi prodati kakšno dodatno storitev, ki ima dovolj visoko
ceno.
Podobno je pri akcijah direktnega marketinga.
Tako lahko npr. programski paket prodajate po zelo nizki ceni
(npr. 20.000 SIT) in nato strankam prodate še dražjo storitev.
V prvem koraku boste sicer naredili izgubo, ki pa se bo spremenila
v dobiček v naslednjem koraku.
Npr. da imate povezano storitev, ki jo lahko
nudite kupcem programskega paketa, katere razlika v ceni je
400.000 SIT in ste jo sposobni prodati vsakemu drugemu kupcu
paketa. Kar naenkrat vidite izgubo iz prvega koraka v popolnoma
drugi luči.
Robert Rolih
Želim vam
uspešno poslovanje,

Robert Rolih, urednik
Uspeh Internet Marketing izdaja podjetje Uspeh d.o.o. Uspehovo poslanstvo je pomagati podjetjem vzpostaviti načine pridobivanja strank, katerih temeljna lastnost je visoka donosnost glede na vloženo investicijo. Posebej je specializiran na področje interneta, kjer dosega odlične rezultate. Podjetje Uspeh d.o.o. je lastnik blagovne znamke Akademija Panta Rei.
|