V tej številki:

• Intervju z Geoffom Burchem - "Zaposleni ste da delate, ne da razmišljate!"
• Novica: 100 milijonov spletnih strani

Uvodnik

Lep pozdrav!

Tokrat imam za vas dve zanimivosti: najprej intervju z Geoffom Burchem - najbolj originalnim poslovnim svetovalcem Evrope, ki bo imel seminar v dvorani Smelt 5. decembra. Če ste intervju že prebrali v časniku Finance, kjer je bil izvorno objavljen, ga preberite še enkrat, saj ga tokrat objavljamo v celoti.

Nato pa še zanimiva novica s sveta interneta, kjer smo dosegli še en mejnik - 100 milijonov spletnih strani.

mag. Robert Rolih, urednik

Intervju z Geoffom Burchem: "Zaposleni ste, da delate, ne da razmišljate!"

Geoff Burch je znan po radikalnih izjavah o ravnanju s človeškimi viri ter nasprotovanju klasičnim poslovnim gurujem, zato ga imajo za korporativnega upornika.

V eni od knjig ste zapisali, da večina zaposlenih ne uporablja možganov. Kako lahko podjetje to spremeni?

"Menim, da zaposleni uporabljajo možgane, a v nekaterih podjetjih se zdi, da možgani niso bili del paketa, ki ga je podjetje najelo. V mnogih podjetjih vodje zaposlenim (tako ali drugače) povedo, da so najeli le roke, ne pa možganov.

Vodje bi morali le pogledati, kakšne čudovite stvari počnejo njihovi zaposleni, ko so doma. Mnogi slikajo, pišejo, igrajo klavir, rešujejo rebuse, zmagujejo na kolesarskih dirkah. Tako bi hitro videli, koliko potenciala izgubljajo s tem, ko jih ne znajo vključiti v ambicije podjetja.

Edini način, da to narediš, je, da zaposlenim dopustiš uporabljati lastno glavo in jih vključiš v doseganje ciljev podjetja. Tveganje pri tem je, da bodo zaposleni začeli delati nepričakovane stvari in napake, ki pa jih mora šef znati odpuščati.

Mnogi vodje se bojijo uspeha podrejenih, zato jih preveč nadzorujejo.

Če vodja zaposlenemu omogoči, da sam vodi svoje delo, ni omejitev za raven uspeha. Problemi se začnejo pojavljati, če vodja zaposlenega pretirano nadzoruje in omejuje. Vodja s tem pokaže, da se boji, da bi zaposleni ušel iz vajeti.

Ljudje, ki so v stiku s strankami (mehaniki, prodajalci, serviserji, ...) morajo imeti pristojnost, da sprejmejo lastne odločitve pri delu s stranko. Nima smisla imeti 20 nadrejenih, če je stranka v stiku z zaposlenim, od katerega pričakuje hitro odločitev in rešitev problema. Zaposlenim je treba delegirati odgovornost, to pa ne gre brez zaupanja.

Nadzor je običajno povezan s skrivanjem informacij. Zakaj je pomembno, da so zaposleni dobro obveščeni?

Smešno je, da računalnike imenujemo informacijska tehnologija, po drugi strani pa imajo zaposleni ravno informacij bistveno premalo. Če pokličete klicni center za pomoč uporabnikom, vas najprej vprašajo, kako vam lahko pomagajo, v resnici pa ta oseba nima ne moči ne informacij, da bi dejansko pomagala. Večina vodij se drži načela, naj zaposleni vedo "samo tisto, kar je nujno za delovanje".

Jaz pa vodje skušam prepričati, da morajo zaposleni za dobro delovanje vedeti vse informacije. Nekoč sem imel primer vodje skladišča, ki ni hotel dati zaposlenim informacij, da bi lahko pomagali kupcem in hitro rešili probleme pri izdaji blaga. Te informacije naj bi bile finančne in zaradi tega zaupne. Ko sem ga vprašal, zakaj zaposlenim ne omogoči dostopa do teh informacij, je rekel, da zaposlenim ne more zaupati.

Kdo pa je tako nor, da zaposluje ljudi, ki jim kasneje ne more zaupati?

Kateri je najboljši način, da nagradite zaposlenega?

Preprosto s tem, da mu pokažete, da cenite njegov napor in dobro delo. Finančne nagrade so dobra ideja, toda nič ni boljšega od tega, da se zaposleni čuti cenjenega.

Ena od vaših odmevnejših izjav je, da zaposleni lahko ubijejo podjetje.

Ko zaposleni razume temeljne vrednote in cilje podjetja, se odloči, ali bo ambasador ali morilec. Ambasador vedno govori dobro o podjetju in vedno dela v dobro podjetja. Podjetje promovira vsakomur, s katerim se pogovarja.

Morilec pa se, nasprotno, vedno pritožuje zoper službo, sodelavce, podjetje. Preden morilca odpustite, preverite, ali pozna vrednote in cilje podjetja ter se prepričajte, da ste mu jasno komunicirali, da od njega pričakujete, da bo ambasador in kako je to pomembno za delo, ki ga opravlja.

Odločitev je povezana z zadovoljstvom zaposlenega, ki ga podjetja merijo vse pogosteje. Vi ste nasprotnik tega merjenja.

Nisem prepričan, da je merjenje zadovoljstva zaposlenih dobra zamisel. Mislim pa, da bi sam kot vodja rad slišal več o nezadovoljstvu zaposlenih. Problem teh meritev je, da hoče z njimi podjetje le doseči nek rezultat in ga primerjati z drugimi podjetji.

Če se zaposleni ne bojijo svojega vodje in mu zaupajo, potem so veliko bolj nagnjeni k temu, da povedo, kaj jih žuli in kako razmišljajo. To bi ironično pri merjenju zadovoljstva predstavljalo nižje ocene, toda lojalnost zaposlenih bi bila bistveno večja. Vodja mora torej doseči, da zaposleni povedo, ko niso zadovoljni, ne pa meriti njihovo zadovoljstvo.

Kako gledate na to, da so vas poimenovali "Hell's Angel of business consulting"

Kljub temu, da temu nasprotujem, sem na skrivaj ponosen na moj sloves korporativnega upornika. Mislim, da poslovni svet potrebuje nekoga, ki razmišlja nekoliko drugače kot vsi drugi. Ob vsem tem pa ljubim velike motorje.

Kritizirate guruje, kot so Peter Drucker in drugi. Zakaj?

Ne bi rekel, da kritiziram katerega koli strokovnjaka - mogoče kritiziram sebe veliko bolj kot vse druge. Težave, s katerimi se srečujemo vsi "guruji", da se nekega sončnega dne zbudimo in mislimo, da imamo rešitve za probleme vseh podjetij. Toda nato se na trgu nekaj spremeni in kar naenkrat tisto, kar smo govorili pred leti ne drži več in šele naša naslednja ideja je prava rešitev.

Verjamem, da bi moral vsakdo biti pripravljen pretresti svoja prepričanja in jih spremeniti, ko vidi, da ne delujejo. Prav tako ni dobro pisati debelih knjig o poslovnih teorijah z veliko kompliciranimi grafi in nerazumljivimi idejami, ko je osnovna težava, da ljudje v podjetju ne vedo, kaj vodje pričakujejo od njih. Nekoč je nekdo veliko pametnejši od mene rekel, da če bralec ne razume knjige, to ni napaka bralca temveč avtorja.

Intervju je bil v skrajšani obliki objavljen
v Časniku Finance (avtorica Dunja Turk)

Novica: 100 milijonov spletnih strani

Internet je pred nekaj tedni dosegel pomemben mejnik. Po analizah podjetja Netcraft je število spletnih strani, ki imajo svojo domeno ter vsebino, preseglo 100 milijonov. Od tega je 47 do 48 milijonov strani, ki so aktivne, kar pomeni, da jih nekdo pogosto ažurira.

Leta 1995 je bilo na internetu dostopnih okrog 18.000 spletnih strani. Do maja 2004 je to število naraslo na 50 milijonov, danes pa je že preseglo 100 millionov.

Takšni rasti števila spletnih strani gotovo botruje vse večja enostavnost postavitve lastnih spletnih strani, pa tudi mala podjetja iz panog, ki doslej interneta niso izkoriščala, ustvarjajo vse več spletnih strani.

Čestitke torej internetu ob tem pomembnem mejniku.

Želim vam uspešno poslovanje,

Robert Rolih

Uspeh Internet Marketing izdaja podjetje Uspeh d.o.o.. Podjetje Uspeh pomaga odličnim podjetjem spremeniti običajne spletne strani v marketinška in prodajna orodja, ki prinašajo konkretne koristi (predvsem povečanje števila prodajnih kontaktov). Podjetje Uspeh d.o.o. je lastnik blagovne znamke Akademija Panta Rei.